človek

• (Ekavian): čȍvek
• (Ijekavian): čȍvjek

From Proto-Slavic *čьlověkъ, *čelověkъ.

človek m (Cyrillic spelling чловек)

1. (archaic, Kajkavian) man; person; human
   • 1593, N.N., Cantio de matrimonio:

     Nei dobro človeku samomu biti,

     potrebno mu je tuvarušu biti,

     k njemu primerjen tuvaruš biti,

     zato mo pomoč imeimo stvoriti.

   • 1644, N.N., De paenitentia:

     Rožica na polju lepo friško cvete:

     takajše mlad človek tu na ovom svete,

   • 1701, N.N., O, Ježuše, slatko ime

     Misli, človek, sad živuči, ter pogledaj v grob smrdeči:

     Kam ja idem, tam ti dojdeš, otkuda se ne povrneš.

   • 1886, Ksaver Šandor Gjalski, Pod starim krovovima:

     Kakav je to kršan človek bil, nikad ne bi bil mislil, da bu on prije mene.

   • 1936, Miroslav Krleža, Balade Petrice Kerempuha

     Se sami Madžari, grofi, dunajski, taljanski,

     ni jeden je ne človek, ni jeden ne zna naški.

Singular forms from Proto-Slavic *čьlověkъ, *čelověkъ; plural forms from Proto-Slavic *ljudъ (“people, men”), from Proto-Indo-European *h₁lewdʰ-.

• IPA^(key): /ˈt͡ʃɫɔvɛk/

človek m (genitive singular človeka, nominative plural ľudia, genitive plural ľudí)

1. person, man (i.e., a human being regardless of gender)

• človečí
• človečina
• človiečik

• človek in Slovak dictionaries at korpus.sk

Singular and dual forms from Proto-Slavic *čьlověkъ, *čelověkъ; plural forms from Proto-Slavic *ljudъ (“people, men”), from Proto-Indo-European *h₁lewdʰ-.

• IPA^(key): /ˈtʃlɔ̀ːʋɛk/
• Tonal orthography: člóvek

• audio

  (file)

člôvek m anim (genitive človéka, nominative plural ljudjé)

1. human; person

• môški, žénska
• oséba